Vodja poslanske skupine nemških liberalcev (FDP) Christian Dürr je na tradicionalnem trikraljevem srečanju stranke v Stuttgartu predstavil nov strateški koncept, imenovan "radikalna sredina". S tem premikom se stranka poskuša jasneje profilirati znotraj nemškega političnega prostora, zlasti v času povečanih napetosti znotraj vladajoče koalicije. Dürr je poudaril, da koncept ne pomeni ekstremizma, temveč odločno zagovarjanje liberalnih vrednot, tržnega gospodarstva in individualne svobode v jedru političnega odločanja. Analitiki opozarjajo, da je takšna poteza za FDP precej tvegana, saj bi se lahko namesto želenega političnega vzpona soočili z dodatnim upadom podpore. Stranka se v javnomnenjskih raziskavah že dlje časa bori z nizko podporo, zato je bila glavna tema srečanja iskanje poti iz krize. Strategija "radikalne sredine" naj bi služila kot protiutež tako levemu kot desnemu populizmu, vendar znotraj stranke in v širši javnosti ostajajo dvomi o tem, ali bo takšna retorika prepričala volivce, ki pričakujejo predvsem stabilno vladanje in konkretne gospodarske rešitve.

Premier Brandenburga, Dietmar Woidke, je končal koalicijo z BSW, zaradi notranjih sporov v stranki Wagenknecht. To je privedlo do oblikovanja manjšinske vlade. BSW trdi, da je SPD s tem dejanjem storila "volilno prevaro", saj naj bi iskala koalicijo s CDU in nekdanjimi poslanci BSW. Predčasne volitve ali nova koalicija so zdaj možne.

V nemški zvezni deželi Brandenburg je prišlo do razpada vladne koalicije med Socialdemokratsko stranko (SPD) in Zvezo Sahre Wagenknecht (BSW). Odločitev o koncu sodelovanja je sporočil ministrski predsednik Dietmar Woidke iz vrst SPD, potem ko so trije poslanci zapustili stranko BSW. Med njimi je bil tudi finančni minister Robert Crumbach, ki je izstop iz stranke napovedal že v začetku tedna, v torek pa sta mu sledila še dva poslanska kolega. Kljub politični nestabilnosti je ministrski predsednik Woidke zavrnil možnost predčasnih volitev. Svojo odločitev je utemeljil s prepričanjem, da bi ponovno glasovanje prineslo podobne rezultate in ne bi rešilo trenutne zagate. Namesto tega se namerava spopasti s političnimi izzivi v okviru obstoječe sestave parlamenta, pri čemer poudarja potrebo po stabilnosti v deželi. Razpad koalicije v Brandenburgu odmeva tudi na zvezni ravni, saj gre za eno redkih dežel, kjer sta ti dve stranki poskušali oblikovati skupno vlado po septembrskih deželnih volitvah.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto se je med nedavnim srečanjem vlade v kraju Hambalang pošalil na račun Muhaimina Iskandarja, predsednika stranke PKB in trenutnega koordinatorja ministrstva za človekov razvoj. Subianto je med retretom kabinetov »Rdeče-bele« koalicije v Padepokan Garuda Yaksa dejal, da je treba stranko PKB nenehno nadzorovati, kar je v dvorani sprožilo smeh. Dogodek se je odvil v okviru začetka novega delovnega leta, ko se indonezijsko politično vodstvo zbira na posvetovanjih o prihodnjih strategijah. Čeprav so bile besede izrečene v sproščenem tonu, odražajo dinamiko znotraj nove vladne koalicije, kjer Subianto združuje različne politične frakcije. Muhaimin Iskandar, znan tudi pod vzdevkom Cak Imin, je v kabinetu prevzel pomembno vlogo, kljub temu da sta bila s Subiantom v preteklosti politična tekmeca. Takšna javna izmenjava šal v indonezijski politiki pogosto služi kot sredstvo za prikazovanje enotnosti in zmanjševanje napetosti med koalicijskimi partnerji.

Nemški kancler Friedrich Merz je v pismu koalicijskim partnerjem ocenil, da je gospodarski položaj Nemčije kritičen, prihodnje leto pa bo po njegovih napovedih izjemno težavno. Kot poročajo tuji mediji, vključno z nemško revijo Spiegel, je kancler v dokumentu opredelil prednostne naloge vlade, pri čemer je poudaril nujnost reševanja sistemskih težav, ki zavirajo rast. Po Merčevih navedbah se nemško gospodarstvo spopada s prenizko produktivnostjo ter previsokimi birokratskimi in davčnimi obremenitvami. Kancler je v pismu izpostavil, da mora vlada v prihodnjem obdobju prednostno oblikovati bolj ugodno okolje za investicije in razvoj podjetništva. Njegova opozorila nakazujejo na premik v vladni politiki, kjer bo gospodarski sektor stopil v ospredje državnih prizadevanj. Napovedi za leto 2026 so po Merčevih besedah povezane s težkimi preizkušnjami, kar zahteva takojšnje strukturno prilagajanje, da bi se izognili dolgotrajnejši stagnaciji največjega evropskega gospodarstva.

Nemški kancler Friedrich Merz je nepričakovano prekinil sodelovanje z Jacobom Schrotom, vodjo svojega kabineta in dolgoletnim sodelavcem. Razlogi za to odločitev niso znani, naslednik pa je že imenovan.

Koalicija SPD in BSW v Brandenburgu je razpadla zaradi notranjih sporov znotraj BSW. Premier Woidke je prekinil sodelovanje, saj ni več videl osnove za nadaljnje delo z BSW. Po razpadu koalicije se Woidke zdaj usmerja k CDU kot potencialnemu novemu partnerju za oblikovanje vlade.

Češki premier Andrej Babiš je po koalicijskem vrhu potrdil, da bo predsedniku države Petru Pavlu uradno predlagal Filipa Turka iz stranke Motoristi za novega ministra za okolje. Predlog bo predsedniku predal med tradicionalnim novoletnim kosilom na praškem gradu. Čeprav je predsednik Pavel že vnaprej izrazil močne pomisleke glede Turkovih preteklih izjav in dejanj ter nakazal, da ga morda ne bo imenoval, Babiš vztraja pri nominaciji. Po mnenju premierja bi moral Turek dobiti priložnost, da javnost prepriča o svoji primernosti za to funkcijo. Stranka Motoristi, ki je del nastajajoče vladne koalicije ob boku gibanja ANO in stranke SPD, od nominacije ne namerava odstopiti. Filip Turek je poudaril, da nimajo rezervnega kandidata za ta resor, hkrati pa je izključil možnost vložitve kompetenčne tožbe proti predsedniku republike. Turek upa, da bo predsednik Pavel sčasoma spremenil svoje mnenje, medtem ko je grad v odzivu na napovedi sporočil, da predsednikovo stališče ostaja nespremenjeno. Politična napetost med vlado in predsednikom tako vstopa v novo fazo ob začetku leta.

Nekdanji nemški predsednik Christian Wulff je ostro kritiziral delovanje trenutne vladne koalicije pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza. Wulff je v svojem javnem nastopu poudaril, da črno-rdeča koalicija trpi zaradi pomanjkanja ambicij, hitrosti in odločnosti pri izvajanju ključnih reform. Po njegovih besedah vlada ne izkorišča svojega položaja za aktivno vodenje države, kar je ponazoril s prispodobo, da mora tisti, ki sedi na vozniškem sedežu, dejansko voziti. Wulffovi očitki se nanašajo predvsem na domnevno pasivnost izvršne oblasti v času, ko Nemčija potrebuje korenite spremembe. Nekdanji predsednik zahteva »pravi ponovni začetek«, ki bi vladi povrnil potrebno energijo za spopadanje z gospodarskimi in družbenimi izzivi. Kritika je odmevna predvsem zaradi Wulffovega statusa v nemški politiki in dejstva, da prihaja iz vrst konservativne unije, ki vodi trenutno vlado.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je napovedal, da bo v prihodnjih dneh podelil prvi mandat za sestavo nove bolgarske vlade. Odločitev je bila sprejeta 19. decembra 2025 ob zaključku posvetovanj s predstavniki parlamentarnih skupin v 51. narodni skupščini. Radev je po seriji pogovorov s strankami ocenil pripravljenost političnih subjektov na oblikovanje stabilne koalicije, ki bi državo popeljala iz obdobja politične negotovosti. Postopek podelitve mandata sledi ustavnim določilom, po katerih se prvi mandat podeli najmočnejši parlamentarni skupini. Politična situacija v Bolgariji ostaja napeta, saj so bila predhodna posvetovanja ključna za razjasnitev razmerij med strankami v novem sklicu parlamenta. Radev je poudaril nujnost oblikovanja vlade, ki bo sposobna nasloviti proračunska vprašanja in strateške cilje države. Podelitev mandata predstavlja uradni začetek procesa, v katerem bo imela izbrana stranka omejen čas za oblikovanje ministrskega kabineta in pridobitev parlamentarne podpore.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem prvem novoletnem nagovoru pozval državljane k zaupanju in dejavnosti v času krize. Napovedal je, da bo vladna koalicija po številnih sporih sprejela pomembne strateške odločitve v letu 2026.

Vodja stranke GERB Bojko Borisov je v intervjuju za novinarja Javorja Dačkova pojasnil razloge za razpad bolgarske vladne koalicije. Po njegovih besedah padec vlade ni bil posledica protestov, temveč pretirane domišljavosti in samovšečnosti vseh vpletenih strani, vključno z vplivnim politikom Deljanom Peevskim. Borisov je poudaril, da stranka GERB v enajstih mesecih vladanja ni storila nobene napake, vendar se v koaliciji, kjer so drugi akterji delovali brez posvetovanja z njegovo stranko, niso več počutili koristne. Borisov je v pogovoru izpostavil, da je aretacija Blagomirja Koceva dokončno zapečatila usodo vlade. Kritiziral je stranki PP (Nadaljujemo spremembo) in DB (Demokratična Bolgarija), ki naj bi poskušali Peevskega uporabiti kot orodje proti stranki GERB. Nekdanji premier je izrazil zadovoljstvo, da se je država po vstopu v območje evra stabilizirala brez pretresov, ter opozoril, da bodo volivci sami odstranili politike, če se ti ne bodo odrekli svoji domišljavosti.

Stranka Sumar je vodilno stranko v vladi, PSOE, obtožila blokade pri odobritvi delovnih dovoljenj, češ da ji primanjkuje politične volje. Vodja Sumarja, Yolanda Díaz, je zahtevala, da se dovoljenja odobrijo na zadnjem svetu ministrov pred avgustovskim premorom, saj naj bi bilo to vprašanje odobreno že julija. Vendar pa je vlada Moncloa preložila obravnavo teh dovoljenj na september, kar je razjezilo Sumar, ki vztraja pri čimprejšnji uveljavitvi.

Ministrski predsednik nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Hendrik Wüst je zvezno vlado v Berlinu pozval h končanju notranjih sporov in k večji disciplini v pričakovanju volilnega leta 2026. Po mnenju vplivnega politika krščanskih demokratov (CDU) so jasne odločitve in enotnost koalicije nujne za stabilnost države, saj nenehni javni prepiri med vladnimi partnerji spodkopavajo zaupanje javnosti v institucije. Wüst je v svojem nagovoru izpostavil, da bi morala vlada pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza prednost dati skupnim rešitvam pred strankarskimi interesi. Njegov poziv prihaja v času, ko se Nemčija spopada z gospodarskimi izzivi in naraščajočimi političnimi pritiski, kar bo ključno zaznamovalo politično dinamiko do zveznih volitev. Takšna retorika odraža tudi priprave opozicije na prevzem oblasti in njeno strategijo izpostavljanja šibkih točk trenutne koalicije.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je v novoletnem pogovoru za medije prvič uradno potrdil, da razmišlja o ustanovitvi lastne politične stranke. Milatović je poudaril, da država potrebuje »novo moč«, ki bi združila poštene in kredibilne posameznike, pripravljene na resnično delo namesto zgolj podajanja obljub in izgovorov. Čeprav predsednik še ni določil natančnega časovnega okvira ali imena bodočega političnega subjekta, se je z napovedjo jasno distanciral od trenutnih parlamentarnih strank, ki jim očita ponujanje navideznih rešitev namesto suštinskih družbenih sprememb. Napoved prihaja po obdobju zaostrenih odnosov med predsednikom in vlado premierja Milojka Spajića. Milatović, ki je bil pred izvolitvijo na predsedniški položaj podpredsednik gibanja Evropa zdaj, je s tem potrdil ugibanja o končni politični ločitvi od svojih nekdanjih sodelavcev. Po njegovih besedah črnogorska javnost zahteva politično alternativo, ki ne bi ponavljala napak prejšnjega režima, temveč bi se osredotočila na integriteto in učinkovitost državnih institucij v procesu približevanja Evropski uniji.

Češki predsednik vlade in vodja gibanja ANO Andrej Babiš je v torek, 6. januarja, odpotoval v Pariz, kjer se je udeležil pomembnega vrha voditeljev tako imenovane koalicije voljnih. Skupina združuje države, ki aktivno podpirajo Ukrajino v njenem obrambnem boju proti ruski agresiji. Babiš je svojo udeležbo na srečanju potrdil preko družbenih omrežij, pri čemer je poudaril pomen usklajenega delovanja zaveznic pri zagotavljanju pomoči napadeni državi. Ob tem se premier ni želel opredeliti do spornih izjav predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, sicer vodje vladnega gibanja SPD. Okamura je v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral dobavo orožja Ukrajini in napadel ukrajinsko politično vodstvo. Babiševa odločitev, da se vzdrži komentarja na Okamurove besede, nakazuje na notranjepolitična trenja znotraj češke vladne koalicije glede zunanjepolitične usmeritve države in stopnje podpore Kijevu.

Ivica Dačić je ponovil, da je proti predčasnim volitvam, ker meni, da mora obstajati red, in dodal, da o tem ni govoril s predsednikom države Aleksandrom Vučićem in vrhom SNS. Vučić je izjavil, da bodo letos volitve in zanikal obtožbe opozicije, da je kdaj kradel na volitvah ali lagal.

Demokratska narodna partija (DNP) bo po novoletnih praznikih na seji predsedstva odločala o nadaljnjem sodelovanju v vladi Črne gore in lokalni oblasti v Podgorici. Odločitev stranke pod vodstvom Milana Kneževića je posledica torkove policijske akcije v naselju Botun, kjer so organi pregona posredovali proti lokalnim prebivalcem, ki nasprotujejo gradnji čistilne naprave. V akciji, v kateri je sodelovalo več kot 500 policistov, so bili pridržani številni posamezniki, vključno s predsednikom občine Zeta in mladoletnimi osebami. Predstavniki DNP so ostro obsodili ravnanje policije in ga označili za enega najtemnejših trenutkov v zgodovini črnogorske družbe. Stranka trdi, da so tisti, ki so policijsko posredovanje podprli, vpleteni v koruptivne dejavnosti, ki jih nameravajo v prihodnjih mesecih razkriti. Politična kriza bi lahko povzročila padec oblasti v glavnem mestu in zamajala stabilnost vladne koalicije na državni ravni, saj DNP poudarja svojo neomajno zavezanost zaščiti interesov državljanov in pravice do zdravega življenjskega okolja.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je z imenovanjem konservativne političarke Lee Hye-hoon za kandidatko za ministrico za načrtovanje in proračun sprožil močan odziv v političnem prostoru. Ta poteza velja za del Leejeve strategije širitve proti desni sredini, s čimer želi ustvariti nekakšno vlado narodne enotnosti. Imenovanje Lee Hye-hoon, ki je v preteklosti kritizirala predsednikovo proračunsko politiko, je v opozicijski stranki Moč ljudstva povzročilo alarm in strah pred izgubo političnega prostora. Po navedbah tiskovnega predstavnika urada predsednika Kim Nam-joona gre za izraz predsednikove volje po pragmatizmu in integraciji, saj naj bi različna mnenja znotraj kabineta zmanjšala tveganja pri izvajanju politik. Opozicijska stranka Moč ljudstva je kandidatko Lee Hye-hoon že izključila iz svojih vrst in njeno odločitev označila za izdajo, medtem ko je v vladajoči Demokratični stranki opaziti mešane občutke. Čeprav predsednik stranke Jung Chung-rae poziva k zaupanju v predsednikovo odločitev, se del stranke spominja njene pretekle nasprotovanja ustavni obtožbi prejšnjega predsednika. Poleg Lee Hye-hoon je predsednik na visoke položaje imenoval še več drugih konservativnih osebnosti, vključno z bivšim poslancem Kwon Oh-eulom na mesto ministra za domoljube in veterane, kar potrjuje njegov strateški premik proti desni, ki ga je napovedal že februarja v času ustavne krize.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nedavnih izjavah javnosti pojasnil postopek izbire kmetijskega ministra in poudaril, da je bila končna odločitev sprejeta pod neposrednim vplivom parlamenta. Predsednik je izpostavil, da je vlada prvotno za ta položaj predvidela drugega kandidata, vendar se je nato uklonila predlogom parlamentarnega odbora za kmetijstvo. Pezeškian je pojasnil, da so poslanci tisti, ki so neposredno predlagali trenutnega ministra, vlada pa je njihovo mnenje upoštevala, ker poslance razume kot legitimne predstavnike ljudstva in strokovnjake na tem področju. Ta poteza kaže na predsednikovo strategijo sodelovanja z zakonodajno vejo oblasti, hkrati pa v javnosti odpira vprašanja o avtonomiji izvršne oblasti pri sestavi kabineta. Pezeškian je poudaril, da je bil njegov cilj zagotoviti politično enotnost in upoštevati mnenja parlamentarnih strokovnjakov, kar naj bi olajšalo potrditev vladne ekipe in kasnejše izvajanje kmetijske politike. Izjave so bile podane v kontekstu pojasnjevanja kadrovskih odločitev, ki so v iranski politiki pogosto predmet javnih razprav.